Partnerko v hudem mrazu pustil pod vrhom gore, kjer je umrla. Začelo se je sojenje

Več kot leto dni po tem, ko je na najvišji avstrijski gori umrla 33-letnica, se je na sodišču začelo sojenje njenemu partnerju, ki mu tožilstvo očita povzročitev smrti iz malomarnosti.
Tragičen dogodek na Grossglocknerju (3.798 m), kjer je sama v hudem mrazu umrla 33-letna Kerstin G., je sprožil razprave ne le v Avstriji, temveč tudi v širši gorniški skupnosti, poroča BBC.
Po navedbah tožilstva je bil obtoženi, ki je imel več izkušenj z visokogorskimi turami, odgovoren za načrtovanje in vodenje vzpona. Za turo naj bi se odločil kljub zimskim razmeram in dejstvu, da partnerka ni imela izkušenj s tako zahtevnim in visokogorskim vzponom.
Poleg tega mu očitajo, da sta se v gore odpravila prepozno – približno dve uri kasneje od načrtovanega, da sta se na pot odpravila s pomanjkljivo opremo za nujno bivakiranje in da je imela partnerka neprimerno obutev. Tožilstvo pravi, da bi moral, kot bolj izkušen alpinist, vedeti, da je takšno početje nevarno.
Obtoženi Thomas P., ki očitke zanika, trdi, da sta turo načrtovala skupaj, da sta bila dobro pripravljena, telesno sposobna in dovolj izkušena. Njegov odvetnik Karl Jelinek je smrt partnerke označil za "tragično nesrečo".
Kako se je vse skupaj odvilo?
Par se je na goro odpravil 18. januarja lani. Po zagovoru obrambe sta okoli 13.30 dosegla območje, imenovano Frühstücksplatz – točko, po kateri je umik pred vrhom zelo otežen. Ker se nista počutila izčrpana, sta nadaljevala vzpon.
Razmere na gori so bile zahtevne: veter do 74 km/h, temperatura okoli –8 stopinj Celzija, ob vetru pa občutek mraza do –20 stopinj Celzija. Tožilstvo meni, da bi se morala takrat obrniti.
Poročila o tem, kaj se je zgodilo po tej točki, se razlikujejo.
Okoli 20.50 naj bi se par znašel v težavah. Po navedbah tožilstva obtoženi ni poklical na pomoč, čeprav je okoli 22.50 območje preletaval policijski helikopter. Obramba trdi, da se takrat še nista počutila ogrožena in sta bila že blizu vrha.
Posnetki spletne kamere prikazujejo luči njunih čelnih svetilk, ko sta napredovala proti vrhu. Na enem od posnetkov, označenem z rdečim krogom, je razvidno, da sta ob 21.00, 18. januarja, še vedno plezala.

Po besedah obrambe se je situacija kmalu zatem nenadoma poslabšala. Ženska naj bi nenadoma začela kazati izrazite znake izčrpanosti, za umik pa naj bi bilo takrat že prepozno. Obtoženega naj bi njeno nenadno poslabšanje povsem presenetilo.
Ob 00.35, 19. januarja, je poklical gorsko policijo. Vsebina pogovora ni povsem jasna, odvetnik pa trdi, da je prosil za pomoč in zanika, da bi policiji dejal, da je vse v redu. Policija medtem navaja, da je moški po klicu telefon preklopil na tihi način in da se na nadaljnje klice ni več odzival.
Po besedah odvetnika je paru uspelo priti do točke približno 40 metrov pod križ na vrhu Grossglocknerja. Ker je bila partnerka preveč izčrpana, da bi se lahko premikala, jo je obtoženi zapustil in se odpravil po pomoč – dosegel je vrh in nato sestopil po drugi strani. Partnerko naj bi zapustil okoli 2.00 zjutraj.

Tožilstvo mu očita, da partnerke ni zaščitil pred mrazom z aluminijasto reševalno odejo ali drugo opremo ter da je reševalne službe kontaktiral šele ob 3.30, ko je bilo najverjetneje že prepozno. Zaradi močnega vetra ponoči helikoptersko reševanje ni bilo mogoče.
Kerstin G. je umrla sama v snegu na ledenem gorskem pobočju.
Če bo Thomas P. spoznan za krivega, mu grozi do tri leta zapora.
Obsodilna sodba pa bi lahko imela širše posledice tudi za druge alpiniste, saj bi vplivala na vprašanje njihove odgovornosti za varnost sopotnikov v prihodnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje